Dan je minil kot bi trenil. Dopoldne na faksu z našo koordinatorko je bilo porazno, njena angleščina katastrofalna + če odštejem, da sem skoraj zaspala ob njenem govorjenju je dopoldne hitro minilo in spet nismo ničesar uredile...no razen študentske izkaznice.

Pot nas je nato zanesla na faks inžinerjev, kjer smo pojedle kosilo in popile kavo z Miguelom (mojim buddyem) in njegovim prijateljem Pedrom + kupile karte za nogometno tekmo :)

Pedro nas je nato odpeljal do morja, kjer smo se sprehodili ob obali do gradu, ki ga imenujejo "Castelo do Queijo" oziroma Castle of the Cheese :) Počakali smo sončni zahod ob hladnem oceanskem vetru in nato ob najboljšem rogljičku, kavi in pivu zaključili večer. Dan je bil ponovno poln smeha, prejokanih (od smeha) trenutkov in novih dogodivščin. (Raje ne bi omenila, da smo na nogometne karte čakale 3-4ure :) Sem pa prepričana, da bo vsak trenutek, ki ga bomo preživele na nogometni tekmi odslužil naše čakanje)

"Morda je skrajni čas, da narediš korak vstran in se nepreklicno ustaviš takrat, ko zaznaš, da hitiš za nekimi drugimi dogodki, da loviš prazne druge zgodbe, ki se ne ujemajo s tvojo sestavljanko življenja."

Speechless ocean (: