Od razgledne točke do najboljše kave in rdečih klobukov :)

Po skoraj tedenskem ne-javljanju končno updatam nove informacije in dogajanja. Nekaj dni nazaj sem prvič preizkusila s pripravo lososa, kar mi je več kot odlično uspelo. Naši želodčki so bili zapolnjeni s špinačo in lososom, nasmešek na ustih pa je bil še dodatno potrdilo o zadovoljstvu in sitosti (: 

Ko napademo kosilo in se spomnimo, da ga je treba dokumentirati :)

Po kosilu je bil čas za sprehod in raziskovanje. Dobile smo se še z eno slovenko, ki študira v Portu in skupaj smo odšle naokoli. Najprej smo odšle do cerkvice z visokim zvonikom, kjer smo uživale ob pogledu na naš lep, ciganski Porto :)

 Razgled iz "The Clérigos Church". Clérigos Church je baročna cerkerv. Njen visok zvonik, "Torre dos Clérigos", can be seen from various points of the city and is one of its most characteristic symbols. 

Sledila je kava v "Majesticu", najbolj znani, prestižni kavarni.

Majestic Café 
17. decembra leta 1921 je razkošen lokal imenovan "Elite" odprl svoja vrata.  Zasnoval ga je  arhitekt Joao Queirós. Najdeš ga na glavni shoping ulici, Santa Katarini v samem centru mesta. "Majestic" je več kot le sama kava, saj pove veliko o zgodovini Porta. Od leta1921 tu potekajo politična srečanja, debate in razvoj novih idej. V času "La belle Époque", lahko bi rekla "lepe dobe", obdobju evropske socialne zgodovine so tu nastala mnoga dela različnih pisateljev in umetnikov.

Majestic café :)

Ko smo sedele na kavi v tem prestižnem lokalu so poleg nas sedele gospe z  isto barvo klobukov in oblek. Ker smo bile radovedno smo jih povprašale od kod so in zakaj rdeči klobuki. Povedale so, da prihajajo iz Nizozemske in so iz t.i. "red hat society." Navdušeno so razlagale, kako do svojega petdesetega leta lahko nosijo različne barve oblek, ko pa dopolnijo petdeset let, pa se začno oblačiti v vijolično in nositi rdeče klobuke. S svojo simpatičnostjo in smehom so močno popestrile naš dan.  

 Ustanoviteljica družbe rdečih klobukov je umetnica Sue Ellen Cooper, ki živi v Fuellertonu, Kaliforniji. Cooperjeva je za 55. rojstni dan prijateljici podarila darilo, rdeč klobuk kupljen v starinarni in kopijo pesmi Jenny Joseph z naslovom "warning."

" When I am an old woman I shall wear purple

With a red hat that doesn't go and doesn't suit me. "

Na zahtevo je Cooperjeva darilo z rdečim klobukom in vijolično obleko kupila še drugim prijateljicam, ter jih 25. aprila 1998 povabila na čajanko. Cooperjeva je zanetila državni fenomen, ki se je razširil od ust do ust. Zgodba je bila objevljena v enem izmed časopisov in tako je Sue kmalu registrirala rdeče klobučke kot družbo. :)

Gospa, ki nam je nekaj povedala o njih, je dodala še da je to družba polna zabave in prijateljstva. (:

Pustni teden

Vsa ta pustna tradicija na Portugalskem ne dopušča, da bi se izognili pustnemu tednu brez mask. Po ulicah se sprehajajo maske, po tleh je polno barvastih papirčkov, vsakokratna vožnja z metrojem je živahna in predvsem polna smeha za norčavimi maskami, pravi mestni utrip v tem času pa lahko začutiš šele ob večerih, ko ulice napolnijo zamaskirani domačini in turisti. Aliados in Piolho sta bila polna mladih, ki so nazdravljali na festival in skrivaj za maskami skušali pozabiti na vse ostale skrbi.

Dogajanje na metroju
Photo by Katja Bolčević

Gilmar, me, Tadeja, Joao & Mateja
Photo by Katja Bolčević

My eyes with fake eyelashes (:

Noč smo preplesali v Boulevardu in prišli domov, ko je bil že dan. 

...Druga pustna, prežurana noč...danes ponovimo! 

Pust PoLnIh ust :)

 Pustno soboto sva s Tadejo pričele s peko mišk. Sestavine nas v Portu močno omejujejo, če povem da še nismo našle pecilnega, kislo smetano smo včeraj celo odkrile v eni izmed trgovin, ki je od doma oddaljena 30minut z metrojem. Poleg tega je pakunga majhna in zelo draga, ampak kisli smetani se pa ne odpovemo :)

Po kaloričnem zajtrku smo se z metrojem odpeljale v mesto Gaia, kjer smo se sprehodile po parku do stare, vojaške rezidence s čudovitim razgledom na Porto. Pofotkale smo Ribeiro z vseh strani in odšle proti stadionu Dragao...shoping center, kjer smo zabluzile celo popoldne in zamudile na našo Slovencelj zabavo.

Zabava je uspela, skuhali smo golaž in polento, ter nahranili 20 lačnih ust :) 

Po večerji smo se nakapljali v diskoteko Peach, ker pa nam nekaterim tam ni bilo najbolj zabavno, smo večer nadaljevali v Vili. Diskoteka preurejena iz stare vile z velikimi plesalnimi površinami, ki jih povezujejo ogromne, stare, zavite stopnice. Spet smo plesali do jutra in prišli domov, ko je bil že dan. Med hojo domov sva s Tadejo našli telefon. Preklicala sem vse zadnje klicane številke in se dogovorila, da ga prevzamejo. Danes popoldan sva se s Tadejo dobili z zmedenim fantom, ki je bil hvaležen, da sva vrnili telefon. Najin dan je bil zapolnjen z dobrim občutkom, da sva naredili nekaj dobrega.

in še zadnja slika pred spanjem...

Manchester city vs. Porto & MAŠKARE

Včerajšnji dan sva s Tadejo preživeli na fakulteti. Našla in prijavila sem se tudi na predmet "Culture & media". Idealno zame! Umetnost in fotografija v povezavi s kulturo :) LOVE IT!

Po predavanjih pa se je že mudilo domov, da smo se pripravile na tekmo, ki smo jo že nestrpno pričakovale: Manchester city vs. FC Porto.

Potrebno je bilo kupiti šale, da smo izgledale kot prave navijačice :)

"Vamos Porto"

Estádio do Dragão

Tekma se je začela in zvok 50.000 glave množice je pognal kri po žilah in poskrbel za kurjo polt. Zavzeto navijanje ljudi okoli nas je vzbudilo v nas močan občutek pripadnosti. Strastno smo navijale, se drle in preklinjale skupaj z ostalo množico. Neverjeten občutek, ko skupaj s toliko ljudmi postaneš eno, občutiš isto razočaranje in isto veselje ob vsakem trenutku tekme. 

Ko množica postane eno... :)

Razočaranje ljudi ob koncu tekme je bilo več kot očitno. Ljudje so množično zapuščali tekmo že 10 minut pred koncem. Manchester je vodil in zmagal 2:1. Vzdihljaji razočaranja ob avtogolu Porta vse okoli mene, zmajanje in držanje za glavo, preklinjanje, enotnost navijanja, smeh in pripadnost večine navijačev bodo za vedno ostali v mojem spominu.

 Nepozabna tekma!  

Ko je po koncu tekme potrebno na metro... (sArDeLa PaRtY)

Po prežurani noči in ponovno prespanem dopoldnevu smo popoldan izkoristile za sončenje in nabiranje energije. Iz dneva v dan je na našem balkonu topleje in topleje. Porto 17.2.2012 - 20°C PRICELESS

S Tadejo sva se po nekaj urnem lenarjenju in martinčkanju le odpravile raziskovati ulice in na moje veselje odkrile nekaj dobrih grafitov.

Moj najljubši grafit v Portu do sedaj.

Tale mavrični slon pa spominja na pravljico iz otroštva...se je kdo mogoče spominja? (:

Seveda pa ne smem pozabiti, da imamo do srede počitnice zaradi pustnega karnevala. Več kot očitno je, da tradiciji pustovanja v Portu, oziroma na Portugalskem, namenjajo veliko pozornosti. S Tadejo sva bili v trgovini priča pogovoru, kjer je stranka prodajalki zaželela "Bom carnival", kar se nama je zdelo smešno a simpatično. Po mestu pa si na vsakem koraku lahko srečal maškare, predvsem otroke in mlade. Še otroci na šolskem igrišču so se igrali vsi zamaskirani.

Komaj čakam, da se v naslednjih petih dneh odvije karneval. (Jutri pa v lov za pustne maske)

Dear John je po raziskovanju ulic okoli našega doma pričaral zasanjan večer. Vse smo po filmu obtičale za računalniki in ob zvokih "Dear John soundtrack-a" razmišljala o najraličnejših stvareh. Le kakšne sanje bodo ustvarile naše misli...?!  

P.S. Še ena pesmica iz filma

 ... Zdaj pa res lahko noč :)

Oziroma vam verjetno že dobro jutro (:

otvoritev tekaške sezone

Po urah portugalščine in angleščine na faksu sem pozno popoldne otvorila svojo sezono teka v bližnjem parku. Tako dobrega občutka nisem imela že nekaj časa. Kot, da bi izgubila nekaj kilogramov skrbi in obremenjujočih misli. K lepšemu in boljšemu vzdušju je pripomoglo toplo vreme in sonce, ki je dopuščalo, da sem naokoli tekala v kratki majčki in puloverju. 

P.S. Pogrešam Nejko in najin tek po PST-ju (poti spominov in tovarištva) (:

... glasba, ki odmeva v portugalskih diskotekah

Valentine's Day

14.2.2012 smo dočakale v diskoteki Vila Porto, kjer nas je natakar z najlepšim nasmeškom presenetil s tekilami. Preplesana noč, prespano dopoldne in študiozno popoldne so vodili do večera, kjer nam ni preostalo drugega, kakor da se po napornem dnevu malce razvajamo. Čokoladni torti sta hitro izginili ob zvokih Elvisa Presleya, tako nam je ostalo še nekaj časa pred spanjem...movie time :)

Pa veselega valentinčka (: (kolikor ga je še otalo)

Slovencelj večerja

Po prežurani noči v Vili, jutranjem palačinkastem zajtrku in prelutanem popoldnevu se je prilegel kozarec vina in božanska lazanja, ki smo jo spekli skupaj z Žigatom. Še enim slovencem na Erasmus izmenjavi. Naslednji vikend je planirana "sLOVEncelj večerja", vseh sedmih slovencev, ki smo pristali na naši izmenjavi v Portu. Upam, da bo večerja uspela prav tako, kot današnja.

Včerajšnja ERASMUS večerja je bila grozna, hrana ni bila najboljša, a je žur vsaj 300 ERASMUS študentov v Vili Porto poskrbel za boljši priokus.

Jutri pa spet nov dan, nova predavanja, nov žur...

Foz

Jutranja kava na plaži... :)

 ...tudi pikapolonica se nam je pridružila pri martinčkanju :)

More club again :D

Še ena prekrokana noč :)

Večerja za naša buddya Miguela in Pedra + Igo je uspela :) Ob večerji smo nazdravili z vinom, sprobali smo suho, zeleno vino in nato odšli proti Gare klubu in kot ponavdi je bilo ob 2 uri še vse prazno. In v četrto pristali v More klubu :) Erasmusovci na kupu, preplesana noč in ko je bil čas odhoda, 40minutno čakanje na metro, ker so bile noge preutrujene za hojo. Ob sedmi uri zjutraj smo ugotovile, da nam ob 11 ne bo uspelo priti do faksa, zato smo poslale mail naši koordinatorici in se dogovorile za sestanek v ponedeljek pred predavanji (: Dremanje na podzemni, prespan dan in večerno druženje s Tiagusem je bilo lep zaključek dneva. Jutri pa ERASMUS večerja & another night at More club :))

Another Pedro...

Pridemo prvič na faks, začnejo se ure portugalščine, učitelj se predstavi in...Pedro, another one. Pri portugalcih je to očitno zelo pogosto ime. Jutri imamo ponovno naše lekcije portugalščine, spoznale smo že nekaj več ERASMUS-sošolcev in že planiramo skupno žuranje (:

Trip to Gerês

Vsak dan nove stvari, vedno več doživetij in nepozabnih spominov (:

Danes smo namesto na fakulteto (naš prvi dan predavanj) raje odšle na izlet z Miguelom, Pedrom, poljakinjami in romunko. It was beautiful!

Po celem dnevu govorjenja angleščine in učenja portugalščine + v vsej tej med kulturni vpetosti že komaj razmišljam in govorim slovensko :)

Braga

Torej..Let's go back! Zbudile smo se ob nečloveški uri, se nato zgubljale z Miguelom po Portu, dokler se s Pedrom in ostalimi nismo našli. Pot nas je nato peljala na sever, proti Gerêsu. Najprej smo se ustavili v Bragi, si pogledali mesto in najlepši vrt s cerkivjo "Bom Jesus"

Bom Jesus

Park in celoten razgled na mesto Braga je bil fenomenalen. Žal mi je bilo, da je bilo vreme bolj oblačno, saj bi lahko nastale fenomenalne fotke.

Ker smo se konstantno zgubljali je bilo potrebno najti pot naprej. Pot do ostankov iz bronaste dobe pa vse do srednjega veka, Citânia de Briteiros

  

 Medtem, ko je večina odšla na ogled "kamnov", smo si s Tadejo in Matejo privoščile kavo s čudovitim razgledom. Pot nas je nato vodila do nacionalnega parka. Sprehodili smo se ob reki, skakali ob vodi, pomočili prste v ledeno vodo, Tadeja pa je v vodo namočila še superge :P Sklepam, da ni bilo ravno prijetno :))

Družba

 

 Bile pa smo tudi v Španiji :) 

Za nami je še en razburljiv dan z veliko prevoženimi kilometri. Postelja zdaj že veselo kliče. Ura bo kmalu 01.00 zjutraj in čas je, da jutri ZARES začnemo z obiskom na faksu, z učenjem portugalščine. Se že močno veselim :)

...Vem, da malo popuščam z blogom in da so opisi vedno bolj skopi a mislim, da slike povedo veliko več. Ostale zanimive podrobnosti pa v mailu...update v kratkem (:

+ še en portugalski komad. Thank u Miguel! (:

Zeca Afonso - Canção de Embalar

Dan je minil kot bi trenil. Dopoldne na faksu z našo koordinatorko je bilo porazno, njena angleščina katastrofalna + če odštejem, da sem skoraj zaspala ob njenem govorjenju je dopoldne hitro minilo in spet nismo ničesar uredile...no razen študentske izkaznice.

Pot nas je nato zanesla na faks inžinerjev, kjer smo pojedle kosilo in popile kavo z Miguelom (mojim buddyem) in njegovim prijateljem Pedrom + kupile karte za nogometno tekmo :)

Pedro nas je nato odpeljal do morja, kjer smo se sprehodili ob obali do gradu, ki ga imenujejo "Castelo do Queijo" oziroma Castle of the Cheese :) Počakali smo sončni zahod ob hladnem oceanskem vetru in nato ob najboljšem rogljičku, kavi in pivu zaključili večer. Dan je bil ponovno poln smeha, prejokanih (od smeha) trenutkov in novih dogodivščin. (Raje ne bi omenila, da smo na nogometne karte čakale 3-4ure :) Sem pa prepričana, da bo vsak trenutek, ki ga bomo preživele na nogometni tekmi odslužil naše čakanje)

"Morda je skrajni čas, da narediš korak vstran in se nepreklicno ustaviš takrat, ko zaznaš, da hitiš za nekimi drugimi dogodki, da loviš prazne druge zgodbe, ki se ne ujemajo s tvojo sestavljanko življenja."

Speechless ocean (:

Pepita

My pepita (:

Ko se zjutraj zbudim, najprej pomislim na sonce in toploto. Odprem polkna, če mi ne uspe, da to naredi Tadeja in nato uživam v toploti, ki me ogreje :) Jutri nas čaka sestanek z našo koordinatorko na faksu. Za nas še niso sestavili urnika, vemo samo, da imamo ob sredah in četrtkih med 10 in 12 uro začetni tečaj portugalščine. Me zanima kakšna bo naša koordinatorka in urnik. Upam, da bomo imele veliko časa, da bomo lahko še malo potovale naokoli. 

Mogoče bo današnji večer kaj bolj lenoben kot včeraj. Moja misel, da bomo ostale v stanovanju, se ni obnesla. Zabluzile smo v mestu in se na poti domov še malo zgubljale. Res je simpatično raziskovati nove ulice, gledati grafite in se čuditi ob toliko zapuščenih hišah. Na trenutke se mi prikrade v glavo misel "mesto duhov", saj okoli mene ni žive duše. Takrat me postane malce strah, a se kmalu spet znajdem v množici. :)

Neprespana noč

Še ena neprespana noč. Vklopile smo se v eno izmed erasmus družbic, kjer smo spoznale nekaj novih ljudi, med drugimi tudi soseda iz Hrvaške. Takoj smo dobile občutek domačnosti, ko smo lahko z nekom govorile slovensko/hrvaško :) 

Žuranje smo nato nadaljevali ponovno v Mar klubu, kjer smo do jutra plesale ob dance glasbi in latino ritmih. Naše oči so počivale na razgretih telesih latino plesalcev in Dj je vedno znova predvajal komade, zaradi katerih se nisi mogel ustaviti. Tako je za nami še ena neprespana, preplesana in presmejana noč. 

Prebudila sem se nekje sredi popoldneva in v kratkih rokavih uživala na sončku, pridobila že odtenek barve in pojedla zajtrk.

Počasi se približuje čas večerje in od vse lenobne neprespanosti bomo ponovno večer preživele v stanovanju.

Lep večer (:

Fernando Pessoa

 ...s Tadejo naju je zmanjkalo sredi filma "the Girl with the Dragon Tattoo", režiserja Davida Fincherja. Španci nad nami so imeli žurko, zato sem pozno zaspala, saj se je vsako smejanje, hoja in glasba slišala, kakor, da bi se vse skupaj dogajalo poleg mene. Z muko sem vstala, ko mi je zvonila budilka, a ker smo bile dogovorjene z Miguelom sem vstala iz tople postelje. 

Vesela sem sonca, ki me pogreje vsako jutro, ko vstanem. Danes ponoči je bila v letošnji zimi, najnižja temperatura, -2°C. Sobe so bile zelo, ZELO mrzle, kar je bilo vidno tudi na naših "Rudolfovih" noskih :) 

Z Miguelom smo odšle v campus, ki ga bomo obiskovale tudi me in se pozanimale glede tekme Machester CITY vs. Porto, ki bo v Portu 16.februarja. 

Popoldan je prišel čas za ponovni obisk naše fakultete Fernanda Pessoe. Spoznale smo sošolce, razkazali so nam campus in za nas pripravili pravo pojedino. Na faksu imamo tri ogromne knjižnice, pod Universidade Fernando Pessoa pa spada tudi oddelek za medicino. Ko smo na fakulteti zaključile z obhodom in pogostitvijo smo odšle v "student office", kjer so nam prijazni študentje povedali še nekaj več o fakulteti in nas seznanili z dejavnostmi, žurkami pravzaprav (:

Trenutno nam je nek starejši gospod popravil pokvarjeno stranišče in v Katjini sobi zvrtal OgRoMnO luknjo, za omarico (: 

...hiša je vsak dan polna smeha in bogatejša za nove dogodivščine (:

fevereiro

Nov mesec, novi dnevi, nove dogodivščine...

Po preplesani noči, so me zbudili močni sončni žarki, ki so mi sijali na obraz, zvok galebov pa ni dal miru, zato sem odprla balkon in se naužila jutranje topline in svežega zraka.

Portugalci hiš ne ogrevajo ravno. Stropi so višji od treh metrov, zato se prostori ne ogrejejo najbolj, sploh če sta na razpolago 2 radiatorja za 4 sobe, 2 kopalnici, kuhinjo in jedilnico. Zjutraj je tako največja muka vstati iz tople postelje. :) Bo pa verjetno bolje poleti, ko v stanovanju ne bo močne vročine :)

Minile so že tri ure odkar sem vstala iz postelje. Družbo mi zdaj dela Tadeja, ostali dve žurerki pa še spita. S Tadejo sva bili že v trgovini in nakupili potrebne sestavine, da lahko pričnem s kuhanjem kosila.

Bom apetite!

Um dia, tranquila chuvoso

Hvala posebni osebi v mojem življenju, Moni, da je mislila name in mi priskrbela najlepši obesek za ključe mojega stanovanja (: Kot vidiš je "ME TO YOU" že v uporabi)

Ker je danes rahlo deževen dan in ni uspel izlet na obalo, se s puncami odpravljamo v, večini znano trgovino, Primark in ostale že vsem znane trgovinice, ki jih imamo tudi v Sloveniji. :)

Lep dan vsem skupaj!