Tuesday, January 31, 2012



 Pastéis de Nata & Francesinha 







(A pastel de nata, or pastel de Belém is a Portuguese egg tart pastry)


Končno lahko rečem, da je za nami uspešen dan. Našle smo stanovanje, proslavile s tipično portugalsko sladico, pivom in kosilcem :)
Prišlo je sicer do neugodne situacije, saj si nas je več ogledovalo stanovanje, a smo bile me hitrejše. Tako je mr. Pedro oddal ključe stanovanja nam :) 
Zdaj imam svojo sobo z balkonom in ogromno posteljo, just like I wanted :) 
Sobo bo potrebno še malo urediti in dokupiti nekaj stvari, vendar mislim da se bom v njej vseeno odlično počutila.
Po našem proslavljanju smo si ogledali še Estádio do Dragão, skušale kupiti karte a je bila blagajna žal že zaprta. We'll try to buy tickets tomorrow :)

Francesinha 

(Francesinha (meaning Little Frenchie or simply Frenchie in  Portuguse) is a Portuguese sandwich originally from Porto, made with bread, wet-cured ham, linguica, fresh sausage like chipolata, steak or roast meat and covered with molten cheese and a hot thick tomato and beer sauce served withfrench fries)

Mateja, Tadeja, Miguel, Katja and me in bakery near our new home in Porto

Sunday, January 29, 2012

Ao longo do rio Douro

Porto

Če že nismo uspele najti stanovanja, smo se pa vsaj sprehodile ob reki Duero
Kavica, sonček, 15°C, na obrazu pa širok nasmešek ob branju sporočilc iz Slovenije. Sneg?? Pa saj ni mogoče?! :)

Ogledale smo si celo eno stanovanje, ki ga je zasnoval znan portugalski arhitekt in glasbenik Nuno. Prišel je po nas v  Gai-o, nam na hitro razkazal Porto in razložil nekaj več o arhitekturnih znamenitostih. V glavi mi je najbolj ostal most arhitekta Gustava Eiffla. Ja, tistega Eiffla, ki je zasnoval tudi Eifflov stolp. Stanovanje, ki smo si ga ogledale je bilo ogromno in precej abstraktno. V njega so se ravno preselili štirje fantje iz Italije, Španije in Avstrije...Če jutrišnji in torkov dan ne bo pustil večjega vtisa na nas s privlačnimi sobami in simpatičnimi stanovalci, se bomo odločile za Nunotovo stanovanje. Will see...



Um jantar típico Português

Včerajšni dan je bil prespan. Prva prekrokana noč v mestu je poskrbela, da smo v posteljah obležale do zgodnjega popoldneva. Preostali čas smo iskale nesojeno stanovanje in si privoščile morsko večerjo. Losos z zelenjavo se je kar topil v mojih ustih.
Danes smo jutro ponovno pričele z iskanjem stanovanja in upam, da bo današnji dan kaj bolj produktiven.

Porto

Saturday, January 28, 2012

Bom dia e boa noite, Porto


Jutro je tu, po prvi neprespani, prežurani noči v Portu.
Preplesana in preklepetana noč z brazilcem, plesalcem sambe je bila zanimiv začetek žurerske kariere v Portu.
Noč se počasi preveša v dan in čas je za lepotni spanec in nato popoldansko kavo ob reki Douro.
Le kaj bo prinesel nov dan...



Friday, January 27, 2012

Divine Livraria Lello

No pa ne vem kje začeti danes. Toliko novega in zanimivega se je zgodilo. Prebudila sem se v sončno jutro, se najedla in počasi smo se premaknile proti naši fakulteti Fernando Pessoa. Zamudile smo uradne uro, tako ni preostalo drugega, kakor da se vrnemo nazaj v center, Aliados. Na vrsti je bila prva dogodivščina dneva. Ustavili so nas nadzorniki metroja. Tako smo v njihovem spremstvu morale zapustiti metro. Izgledalo je, kakor da so ujeli štiri kriminalce, ki jih morajo pospremiti do zapora. No tako hudo ni bilo :) Ker so obupali nad jezikovno prepreko smo se izognile kazni za 60€. Portugalci, ki sem jih spoznala do tega trenutka res nimajo ravno veliko pojma o angleščini. Še zdaj ne vem, kaj smo naredile narobe...in dan je tekel dalje.
Uživale smo v vročem dnevu, srkale kavo na »Avenidi Dos Aliados«, naše oči pa se niso mogle nagledati pravljični ulic. Ob pol tretji uri smo se končno uspele dobiti z mojim ESN Buddyem, Miguelom. Simpatičnim portugalcem, ki nam je olajšal in polepšal dan! Skupaj smo odšli na ESN, kjer je vsaka dobila svojo kartico in telefonsko številko. Sledila je kava v študentskem kafiču ob sedežu Univerze.
Ko smo hodili proti metroju smo čisto po naključju pristali v najbolj čarobni knjigarni, ki sem jo želela videti že pred odhodom v Porto. Pred dvemi dnevi sem knjigarno omenila Tadeji, včeraj je o tej knjigarni pisala njena priateljica, danes pa smo se čisto nenamerno znašle pred njo. To je bila ljubezen na prvi pogled! (: Najlepša kjnigarna, kar sem jih videla v svojem življenju! Rdeče, zavito stopnjišče sredi knjigarne je vodilo v drugo nadstropje, kjer so bile razstavljene kjnige o umetnosti od katerih nisem mogla umakniti svojega pogleda.
"Divine Livraria Lello in Porto has been selling books in the most salubrious of settings since 1881. Featuring a staircase to heaven and beautifully intricate wooden panels and columns, stained glass ceilings and books - lots of lovely books."

Migel nas je nato pospremil do Universidade Fernando Pessoa. Univerza, ki jo bomo obiskovale je roza barve, notranjost pa je opremljena v starinsko-modernem slogu. Opazna je velika razlika med javnimi in zasebnimi šolami, sploh kar se tiče opreme. Na fakulteti nismo ničesar uredile, sestanek imamo šele naslednji petek...
Seveda pa nas je Miguel naučil tudi nove besede... (:
Fodasse = fuck (je najpogostejša kletvica, ki naj bi jo portugalci redno uporabljali (:
Via-te foder = fuck off
Puta que pariu = mother fucker

Ura je 19.40 in s praznimi želodčki čakamo Tiagusa, da nas preseneti z večerjo J

Saudade

Como você está?


If you write me letter,...
I will write you back
If you forget me,...
I will forget you...

Until the day...
You come back.

Današnji, drugi večer, smo preživele v Tiaguśovem stanovanju. Ko se je hrana od kočerje (kosilo, ki se je odvilo zgodaj zvečer (: ) malo poleglo smo nazdravili s kozarčkom Portovca ob avtentični portugalski glasbi, ki se širila po kuhinji in se prelivala s smehom in besedami...
Morali smo predebatirati vse zabavne trenutke našega dne. Prva vožnja na metroju je olajšala naše "domotožje", že drugi dan smo tako srečali slovence. Dve ERASMUS študentki, ki ravno odhajata iz Porta, po smešnem naključju pa smo bili vsi namenjeni še v isto trgovino. Po vsej nakupovalni mrzlici smo odšle v supermarket, kjer smo nakupile hrano. Naše znanje portugalščine je še bolj slabo, tako smo namesto piščanca, za kočerjo kupile purana. Vse oznake so napisane v portugalščini...mislim, da je čas za učenje besed :)
Ker pa smo tu šele drugi dan je razumljivo, da smo se s polnimi rokami vrečk izgubile :) brez tega enostavno ne gre (: Vsi pa poznamo Murphyev zakon...sredi ulice smo morale razbiti še steklenico Portovca...
Skratka dan je hitro minil...upam, da bo jutrišnji kaj bolj produktiven, da čim prej najdem "sua casa de sonho"  (svoje sanjsko stanovanje) :)




Sunday, January 22, 2012

Poslovilna zabavica

Po preživetem vikendu na Dobrni s Klaro, prejokanih in presmejanih trenutkih je vikendu sledila še zadnja pikica na i in s tem nova doza joka in smeha.
Zadihana sem prišla v Sandrino stanovanje, jo objela in pozdravila (prišla naj bi se posloviti od nje)...potem pa sem naenkrat skoraj pristala v steni ob močnem kriku "PRESENEČENJEEEEE"...šok in pritekle so solzice :) Najlepše poslovilno presenečenje! Na kupu zbrani prijatelji in prijateljice, ki jih bom na svoji poti noro pogrešala!

HVALA Sandri, Saneli, Maji, Monikama, Roku, Nejcu, Janezu, Lei in Evi ZA LEP VEČER, LEPE ŽELJE, NASMEJANE TRENUTKE, VAŠE PISMO IN DARILO!


Se vidimo v Portu! :)

Saturday, January 14, 2012

Poslavljanje z otvoritvijo...

...in to otvoritvijo mojega bloga :) nekaj izraženih željah po sledenju vsakega mojega koraka je pripeljalo do ustanovitve bloga. Mislim, da bo poročanje iz Porta po tej poti najlažje :)


Goodbyes are not forever.

Goodbyes are not the end.

They simply mean I'll miss you,

until we meet again!



Prišel je čas, da pričnem s poslavljanjem od svojih najbližjih (do odhoda me loči še 10 dni)
Sobotno kosilo pri babici in dedku, srkanje čaja ob popoldanskih pogovorih, ki težko preidejo h koncu in za popoln večer še pikica na i, večerja z obilico smeha na Žalcah.
Težko je, ko pomisliš na odhod in odsotnost od najbližjih, ki si s svojimi nasmeški in toplino ob vsakem obisku, vedno znova, poskrbijo za nepozabne in predvsem nasmejane trenutke.


Pa saj se kmalu spet vidimo :)