European Best Destination 2012 = PORTO

http://www.europeanconsumerschoice.org/travel/european-best-destination-2012/

" Porto? The best place to travel in Europe!

With the variety of resources available Porto conquers all its visitors, from those who want it for its history and authenticity, to the ones who seek to explore a new, more cosmopolitan and contemporary city. Discovering Porto means discovering what makes it different : the famous Port Wine, an Historical Centre designated World Cultural Heritage by UNESCO, Museums, Enchanting parks and gardens, fashion boutiques by national and international designers...

Porto gives you a bit of everything. Give it a try! "

Uživam med branjem novičk, ko ugotovim, da se nahajam v mestu, ki je bilo izbrano za najboljšo evropsko destinacijo leta 2012 :)

In jaz se znajdem ravno tu, v tem čarobnem mestecu, ki tako hitro priraste k srcu. Vse je na dosegu roke, da ne govorim o tem, da se je uresničila moja velika želje o tem, kako živeti ob morju. Ni boljšega!

Zdaj pa namesto, da bi se učila se prestavljam iz sobe v sobo, brskam po računalniku in delam bedarije, vse samo da se izognem učenju. Jutri me bo pa po vsej verjetnosti zagrabila panika, ampak trenutno se še kar tolažim, da bo šlo nekako skozi. 

A vida é bela! Resto da noite que passei com Tadeja e assistir a nova série.

Sobrenatural (:

boa noite*

Africa baby, Africa

Da bo boljši občutek ob branju = TREBA PRITISNITI PLAY!... :)

Ko za teden dni zapustiš ozke, tlakovane ulice, cvetoče parke, Douro in najlepši razgled na Ribeiro ter Porto, se zaveš, da se po dveh mesecih življenja v tem ciganskem mestu počutiš kot doma. Prihoda nazaj domov sem se, predvsem zadnji dan, že pošteno veselila.

Vrvež štiri milijonskega mesta, dretje trgovcev, taksistov, zvok Gnawe, posiljevanje s kupovanjem in zahtevanje denarja za vsako stvar, ki jo samo mimobežno pogledaš, sveže stisnjen pomarančni sok za manj kot 40 centov, ulično gledališče, umazane ulice in stolnice, kjer pripravljajo sveže polže ti odprejo pogled na nov svet, Maroko.

Prvih nekaj dni smo s puncami preživele v najlepšem hostlu na naši poti. 

Marrakech je tako bilo naše prvo mesto, ki je na nas pustilo močan vtis.

Jutra smo pričenjale s kraljevskim zajtrkom, ki je naše želodčke nasitil za večji del dneva in nam dal energijo, da smo se lahko zgubljale med 3000-imi ozkimi, skritimi in zavitimi ulicami ter iskale nove poti.

V zraku se je mešal vonj dišav, začimb in umazanije, ki je med zgubljanjem po mestu dodal poseben orientalski pridih. Djemaa el Fna, trg in glavni utrip Marrakecha je poskrbel za dogajanje od jutra do večera. Tu se zbirajo trgovci, ki prodajajo rute, svetilke, okraske, uhane, vodne pipe, usnjene torbice, telefone, potne liste, najrazličnejše drobnarije, najboljši pomarančni sok, sveže pripravljene polže, tajine; Marakeške ženske, zavite v ruto ti skušajo napovedati prihodnost in te porisati s kano, skupine Gnawčanov igrajo vsaka svojo melodijo, ki odmevajo čez celoten trg; spet drugi domačini z igranjem na piščali izzivajo kobre, tretji pa ti skušajo poturiti opice in druge različne eksotične živali.

 Sledila je vožnja z vlakom do Casablance in naslednji dan do Rabata. Ja, tista Casablanca, kjer so 42' leta snemali znani film z istim imenom. Samo mesto se nič kaj ne razlikuje od Marrakecha. Stari mestni del, tako kot v vsakem mestu, imenujejo "medina", kjer človek lahko doživi resnični mestni utrip. Novejši del mesta zgrajen izven obzidja medine je bolj moderne narave in ni čutiti istega vzdušja kakor v starem mestnem jedru. Moram pa priznati, da se v Casablanci ob večernih urah, med hojo po medini, nisem počutila najbolj varno. Mogoče so to samo moji predsodki v glavi...

Najlepši del dneva v Casablanci je bilo sedenje na obzidju ob največji mošeji v Maroku in eni izmed 7 največjih na svetu. Poslušale smo valovanje morja, ki je udarjalo ob obzidje in se nastavljale sončku.

Mošeja Hassana drugega

Najbolj zabavne in adrenalinske dogodivščine so se vedno dogajale v taksijih. Z nenehnim trobljenjem, vijuganjem levo in desno, izsiljevanjem, skratka močni izpostavljenosti prometnim nesrečam pa smo na koncu vedno srečno prispele do cilja.  

Vožnja od Casablance do Rabata je hitro minila. Prestolnica Maroka me ni ravno najbolj impresionirala. Zmodernizirano mesto z bogatimi stavbami in razkošno palačo, kjer živi kralj bi se lahko primerjalo z večjimi evropskimi mesti.

Še isti dan smo pot nadaljevale do Feza. Večer smo preživele v medini, poskusile domači kruh namazan s kozjim sirom in mleko. Ne maram kozjega sira, ampak njihov namaz je bil izjema - navadna a BOŽANSKA večerja! Medtem, ko smo hodile domov smo spoznale domačina, ki nam je naslednji dan razkazal mesto.

Pastilla

Pridelava usnja

Tržnica z živalmi

Izdelovanje šalov

Še zadnji dan v Marrakechu...mošeja Koutoubia :)

Kratko in jedrnato...
drugi svet, druga kultura, nepozabni trenutki in veliko smeha = moje doživetje Maroka

On my way to Morocco (:

See u soon......

Weekend

...ker za njimi vedno pride vikend :)

the Order of the Phoenix

Po faksu se je pasalo malo sprehoditi po centru mesta. Že dva tedna spremljamo starejše letnike, kako se zabavajo z »bruci«. Na Portugalskem imajo še prav posebno tradicijo. Tisti študentje, ki zaključijo prvi študijski cikel so oblečeni v specifično črno oblačilo s čarovniškim ogrinjalom. Jaz pravim da so Harry Potterji in nisem edina. Tako se še sami radi pozabavajo na svoj račun in 

pravijo, da vsaki stvari dodajo še malo čarovnije. Ponavadi se družijo v večjih skupinah kar še dodatno pripomore k temu, da izgledajo kot nekakšen skrivni red. :)

traditional academic suit of the students when they finish their first cycle of studies 

The Portuguese term praxe describes the whole of student traditions in universities or, more often, to the initation rituals freshmen are subjected to in some Portuguese universities. Praxe is replicated by other higher education institutions across the country.  Its roots go as far back as the 14th century, but it became most known in the 16th, under the name of the "Investidas",in the University of Coimbra, the oldest of its kind in the country. The praxe is meant to initiate the freshmen into the University institution and to encourage the loss of social inhibitions. Tradition, ritual, humor, joy and parody are some of the main ingredients of praxe. Older students tend to produce funny situations and jokes with the freshmen; giving a warm welcome to them through initiation rituals. In most Portuguese higher education institutions, girls and boys have some gender-separated rituals to preserve dignity and respect. Most of the freshmen's rituals are performed collectively in order to avoid open ground for abusers. 

Še nekaj mestnih utrinkov...

Aliados

Utrujenost od nakupovalne mrzlice :)

My name is Khan

Ko se po dveh prekrokanih nočeh, po vseh možnih dogodivščinah zbudiš v nedeljsko popoldne ugotoviš, da je spet neizkoriščen vikend naokoli. Tako ne preostane drugega, kot da si pogledaš dober film in si malo popestriš nedeljsko popoldne. 

Solzice in smeh ob gledanju filma "Moje ime je Khan..." Priporočam, RES PRIPOROČAM! :) Film je Indijski, opozorilo za vse tiste, ki ste navdušenci tipičnih ameriških filmov.

Nočem izdati preveč, zato bi omenila samo to, da je rdeča nit filma močna ljubezen med Khanom (ki je muslimanske vere) in Mandiro (ki je hindujske vere). Njuno ljubezen oslabijo dogodki, ki so posledica 11.septembra 2001, ko se odnos javnosti do muslimanov radikalno spremeni. Po vseh presmejanih in prejokanih trenutkih Khan ljubezen svojega življenja ... bo treba pogledati film :)

Čakam vaše komentarje, maile, sms-e po ogledu filma (:

Pa lep začetek tedna ;)

Tih, deževen dan...

Končno je napočil dan za ogled vinske kleti.

Taylor's terasa s čudovitm razgledom

TAYLOR'S

 

Mestne ulice

 Takoj, ko smo prišle domov iz vinske kleti, smo se uredile in spet je bil čas za odhod naprej. Tekma med Portom in Benfico (zmaga Portu 3:2) in nato začetek malce neprijetnega večera. S Pedrom, Miguelom, Zuzano, Sendy, Andréjem, še nekaj ostalimi ERASMUSovci in mojimi puncami smo pristali na slavnem Piolhu, kjer se je že gužvalo veliko mladine. Po nekaj bambusih so punce za piko na i nazdravile s shotom Kalashnika in zgodba se je začela razvijati (Za tiste, ki ne veste iz česa je sestavljen: 3/4 vodke;1/4 absinta, malo limone, cimeta in slakorja). 

Mateja je ugotovila, da je bila ?!okradena? telefon in tisti bedak na drugi strani linije, ki ga je vzel/našel ni bil ravno ustrežljiv, zato je bil telefon po nekaj pogovorih z ne preveč bistrim portugalcem, ugasnjen. Ob vsem joku in izpovedovanju trpljenja sva s Tadejo utrujeni od več urnega posvečanja pozornosti in ukvarjanja omagali in pobegnili domov.  Tako od 8 zvečer do 4 zjutraj ni bilo nič od našega ESN partya saj smo obstali na enem mestu. Upam, da bo današnja tipična, portugalska večerja minila bolj umirjeno :)

Santa Katarina

Ko sem se po dramatični noči zbudila v deževno jutro, sem počasi prilezla iz svoje postelje, pojedla zajtrk in se s Tadejo odpravila v Fnac-a. Po treh tednih so počasni portugalci odpravili virus z njenega računalnika. Po malce več ko mesecu dni v Portu lahko res rečem, da se tu čas kar ustavi. Ko praznujejo svoje praznike je vse zaprto, v času počitka so ulice prazne in tihe, v službi je kava na sporedu skoraj vsako uro, ko kdo praznuje rojstni dan se celi dan praznuje in delo ostaja na isti točki,...pa naj še kdo reče, da se jim kam mudi :)